Že kar nekaj časa je minilo od zadnjega DATALAB team buildinga, zato smo se zopet zbrali na vsakoletnih smučarskih dnevih.
Za tokratni oddih smo si izbrali za nekatere najlepši slovenski naravni rezervat,
Triglavski narodni park, kjer smo bivali v lepo urejenem Hotelu Bohinj. Naravne lepote Bohinja in okolice res presenečajo, vendar pa se na žalost turizem ne razvija v taki meri kot bi se glede na okolico lahko. Ob komentarju »nočno življenje že ne sodi v triglavski narodni park«, ko so krajani zaprli edino diskoteko, človek pomisli, da je mogočeza nekatere ta geografska lega le neprimerna, saj jim odprt pogled na svet očitno onemogočajo gore, s katerimi so obkroženi. Mogoče pa je tudi prav tako, saj lahko rečem, da je Bohinj v vseh teh letih uspel obdržati tisi poseben čar, ki te prevzame ob vsakem obisku in pogovoru z domačini.
In prav ta čar je prevzel tudi vsakega Datalabovca, ko je prispel do hotela.
Že ob prihodu smo se zelo zabavali ob spoznavanju obrazov ki stojijo za skype in mail avatarji. Nagrado za najbolj vpadljiv prihod so prejeli člani HR ekipe.
Po obilni self service večerji smo urno zavihali rokave in v ritmih OD VARDARA PA DO TRIGLAVA udarniško sezidali svoj pravi pravcati ICE BAR/DISCO CLUB.
Za nagrado, ker smo v Bohinj zopet pripeljali nočno življenje, smo posegli po naših darilih.
Seveda je daril kmalu začelo zmanjkovati, zato smo se odpravili na lov za zakladom. Po zapleteni uganki smo končno prišli do koordinat, kjer se je skrival zaklad.
A seveda natančnost navigacijskih naprav niha od 0-50m, zato je bilo iskanje pravi izziv.
Z malo pomoči in logike nam je le uspelo...
Seveda je bilo veselje nepopisno, zato smo nadaljevali rajanje v našem baru.
Večer se je nadaljeval v tekmovalnem duhu, zato smo se med seboj pomerili v izdelavi največjega snežaka.
SR ekipa je zelo pohitela in si priborila rahlo prednost,
Sledila ji je SI ekipa v polnem zagonu in štartali so tudi HR.
Strukture so nastajale dokaj hitro in kaj kmalu so se kazale prve podobe naših snežakov. Težko bi ocenili ker je bil najboljši, saj je imel vsak od njih svoje čare.
Ker pa je imel seveda vsak svoje mnenje o lepotah snežakov, smo mneja podkrepili tudi s kepami, zato so se vneli pravi snežni boji, ki pa so se zaključili s prijateljskim kozarčkom pred spanjem.
Tako se je končal prvi dan našega druženja, ki je prav gotovo povezal nas vse, da bomo lahko sedaj še močneje skupaj stopali proti vrhu.
Drugi dan
Zbudili smo se v zaspano in rahlo deževno jutro, vendar nas to ni ustavilo na poti do smučišča Vogel. Vogel je eno izmed lepših slovenskih smučišč, saj leži v visokogorju Triglavskega narodnega parka, ob jasnem vremenu sega pogled iz vrha po vsej Sloveniji. Smučišče ni pretirano zahtevno, imajo pa zelo urejen snežni park, zato velja smučišče za nekakšno stičišče boarderjev in twintip-erjev. Vsi, ki ne smučajo ali boardajo, se lahko sprehodijo po čudoviti okolici, urejena je tudi tekaška proga in sankanje.
Na žalost nas je vreme malo preganjalo, a smo vseeno izkusili vse vrste zabave.
Sedežnice so kot nalašč narejene za kratke pogovore, kjer lahko izveš marsikaj novega o svojih sodelavcih, samo par zanimivosti... Andrej Mertelj, direktor in ustanovitelj Datalaba, snowboarda že celih 25 let, SašoJ, direktor Datalab Makedonije, je obiskal Slovenijo prvič po 20 letih in pravi, da bi od vseh bivših jugoslovanskih mest najraje živel v Ljubljani. Nikola Nikolovski, vodja IT-ja, je v parih urah že solidno vijugal po progi, kar je zelo presenetljivo glede na to, da je prvič stal na smučeh...
Smučarski dan se je počasi poslavljal in vsi preostali smučarji in sprehalajci smo se nekako nabasali v HR kombi, ki ga je v stilu ARI VATANENA krotil do hotela Igor Sigmundović, direktor Datalab HR.
Sledila je zaslužena večerja in uradni del team buildinga, kjer so predstavniki SUB-ov (hčerinskih podjetij) predstavili svoje najboljše prakse.
S predstvaitvijo je pričel makedonski predstavnik Sašo Jovanovski, ki je predstavil dve zelo preprosti, a učinkoviti ideji, s katerima so povečali prodajo. Nadaljevala je ga. Dima iz DLBG, ki je predstavila bolgarski SUB. Miodrag Ranisavljevič, direktor Datalab SR, nam je predstavil, na kakšen način v DL SR poteka prodajna prezentacija, Igor Sigmundović, direktor Datalab HR, pa nam je predstavil, katere prodajne taktike uporablja hrvaški sub. Sestanek se je zaključil z odprto debato, kjer smo prišli do konstruktivnih zaključkov.
Prižgali smo lučke in se pognali v klanec. Na žalost nas zaradi slabih vremenskih pogojev niso mogli na vrh pripeljati s kombiji, a ob pogledu na prelepo zvezdnato nebo smo pozabili na prevoz. Seveda se nam je po 40 min hoje pred obrazom zopet začel prikazovati kombi, a smo vztrajali skoraj do vrha. Nokia Sports tracker je kazal, da smo prehodili 4km v uri in pol. Kar je bil za nekatere, ki že 10 let niso videli gora, kar velik zalogaj. Toda nejevolja je izginila, ko smo se pognali po cesti navzdol.
Pot navzdol je bila kratka in sladka, nekateri so iz poti zavili še v kakšno medvedjo duplino, a vendar smo vsi na koncu nepoškodovani nazdravili s čajem ali kuhanim vinom.
Tretji dan
Dan se je zaključil tako hitro kakor se je začel in že smo naslednje jutro po gasilsko pozirali pred odhodom v Bohinjsko sirarno.
Izdelava sira je resna stvar, saj traja cel proces kar tri mesece. Naučili smo se tudi, da luknje v siru ne naredijo miške, ampak posebne bakterije, ki so prisotne v procesu izdelave sira.
Naša naslednja postojanka je bila Vila bled, kjer so nam prijazni hotelirji razkazali celotno poslopje in nas poučili o zgodovini vile, ki je služila tako nemškim okupatorjem kot samemu Josipu Brozu Titu ter v sedanjih časih tudi vladi RS. Seveda pa brez kremšnite (Blejska rezina) na Bledu ni šlo, zato smo se z njo okrepčali v slaščičarni Hotela park, kjer jih izdelujejo že od leta 1935, letnici primerna je bila tudi postrežba.
Po slastnem prigrizku smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo SUB-om razkazali še naše poslovne prostore in zaključili prijetno tri-dnevno druženje z odličnim kosilom.
Marko Marovt, asistent v marketingu in prodaji
foto: Dare Rihter